Badminton klub Pišece
 

Badminton je šport, pri katerem se uporabljata lopar in operjena žogica iz plutovine. Igralec poskuša udariti žogico preko mreže v nasprotnikovo polje. Igra se lahko tudi v parih. Lopar je dolg približno 66 cm, v žogico iz plute (premer 2,6–2,8 cm, teža 4,7–5,5 g) so zataknjena peresa dolžine 7 cm. Igrišče dolžine 13,40 m razpolavlja 1,55 m visoka mreža.

Od leta 1992 je badminton tudi olimpijska disciplina. Že dolgo pred pojavom današnjega imena za igro badminton so obstajale igre, ki so se igrale z loparjem in s pernatimi žogicami.

Badminton sodi med športe z bogato in dolgo tradicijo. O začetkih badmintonske igre imajo zgodovinarji različno mnenje. Badmintonske žogice je moč najti na kitajskem porcelanu, ki je nastalo že okrog 3500 let pred našim štetjem. Po raziskavah drugih zgodovinarjev segajo začetki te igre v obdobje cesarja Huangtija na Kitajskem, približno 2000 let pred našim štetjem.Igro, ki je imela razmeroma malo skupnega z današnjo obliko badmintona, so imenovali DI-DSCHIAEN-DSI. Igrali so jo tako, da je odprta dlan roke služila kot lopar, za žogico so uporabljali kovanec, na katerem sta bili pripeti dve peresi. Še v 16.stoletju je bila na Kitajskem nekoliko spremenjena oblika badmintonske igre pod imenom TI-JIANCI bolj popularna od nogometa. V 14.stoletju so na Japonskem dekleta in žene igrale igro z imenom OIBANE. Za žogico so uporabljali sadje, ki je bilo opremljeno s pisanimi fazanjimi peresi. Loparji so bili narejeni iz lesa in so bili zelo podobni današnjim namiznoteniškim loparjem. Ker je bila na hrbtni strani loparja narisana podoba njihovega najdražjega, dame niso smele udarjati z backhandom, tj. s hrbtom roke proti nasprotniku, temveč le s forehandom, tj. z dlanjo proti nasprotniku. Tako na Japonskem takrat še niso poznali udarca z bachandom. V Koreji so poznali igro, ki so jo imenovali TJYE-KITCHA-KI, podobna današnji INDIACI. Igrali so jo z nogami.  

Nekoliko kasneje se je v Mehiki razvila igra, ki je bila zelo podobna badmintonu. Za žogico so uporabljali gumo, v katero so bila vdelana ptičja peresa. Lopar je imel obliko podkve, napet pa je bil z usnjenimi jermeni. V Evropi so že stari Grki imeli podobno igro badmintonu s kovancem, na katerega so privezali gosja peresa. Badmintonu podobno igro so igrali tudi na francoskem dvoru. Znano je, da se je zmagovalec bitke pri Marignanu, kralj Franc I. (1515-1547), rad posvečal igri imenovani najprej COQUANTIN, kasneje pa JEU VOLANT. V začetku je bila žogica sestavljena iz plute in kokošjih peres. Sčasoma so se razvili tudi rekviziti. Žogica je bila opremljena izmenično s črnimi in belimi peresi, da je bila bolj vidna. V tej fazi razvoja so igro imenovali PICANDEU. Igrale so jo predvsem dvorne dame. Žogico so morale udariti čim višje, ne da bi se pri tem premaknile z mesta. Pri tem so morale udarjati tudi z backhandom. Najbolj znana »igralka badmintona« iz tega obdobja je bila Kristina Švedska. Med slikami je verjetno najstarejša slika francoskega slikarja Jeana Simeona Cardina (1699-1770), ki jo hrani galerija Uffizi v Firencah. Slika prikazuje deklico, ki v desnici drži badmintonski lopar, v levici pa peresno žogico. Slika se imenuje »La fillette au volant«. Zelo zanimiva je tudi slika danskega slikarja Jakoba Muncha iz leta 1813, ki jo hrani muzej v Eidsvoldu na Norveškem. Prikazuje danskega kronskega princa Friderika, ki prav tako v desnici drži badmintonski lopar, v levici pa peresno žogico. Seveda v tistem času ta igra ni imela dosti skupnega z današnjim badmintonom. Ni bilo ne črt ne mreže, naloga igralcev pa je bila obdržati žogico čim dlje v zraku. Igro podobno badmintonu so igrali tudi na poljskem dvoru konec 17. in v začetku 18.stoletja. 

V Angliji, domovini modernega badmintona, so že v 16.stoletju igrali t.i. BATTLEDORE AND SHUTTLECOCK (vrsta igre z loparjem in operjeno žogo). O tem pričajo citati iz del znamenitih del angleških piscev iz tega obdobja ( Oxford English Dictionary, The, 1992). BATTLEDORE AND SHUTTLECOCK je bila igra, v kateri sta dva igralca skušala čim dlje obdržati žogico v zraku. Cilj igre ni bil v tem, kako čimprej zaključiti igro, temveč sta se igralca trudila zamenjati čimveč udarcev. Na enem od loparjev, ki jih še vedno hranijo na posestvu »Badminton House« v Gloucestershireu v Angliji – od tod tudi današnja raba besede »badminton« - je moč najti naslednji zapis: » The Lady Henrietta Somerset, in February 1845, kept up with Miss Sybil Mitchell, 2018 ( Februarja 1845.leta je dama Henrietta Somerset izmenjala 2018 udarcev z gospodično Sybil Mitchell)«. BATTLE AND SHUTTLECOCK je postal tudi zelo popularen v Ameriki, kamor so ga prinesli angleški izseljenci.

 

Moderni badminton se je začel igrati šele v drugi polovici 19.stoletja. V »rojstnem mestu« badmintona, tj. na posestvu »Badminton House«, ki je bilo last vojvode Beaufort, so v sredini 19. stoletja okrevali angleški oficirji, ki so bili ranjeni v Indiji. Ti oficirji so vojvodi pripovedovali, kako bučno so znali skupaj z angleškimi državniki proslaviti svoje zmage z veliko šampanjca. Na zamaške so pričvrstili gosja peresa, a prazne steklenice so uporabljali za loparje. Idejo za to igro so dobili pri Indijcih, ki so badminton igrali s pravimi loparji in visoko mrežo. To igro, ki so jo angleški oficirji poimenovali POONA oziroma KARACHI (po mestih Poona in Karachi v Indiji), so predstavili vojvodi Beaufort. Ob predstavitvi v veliki dvorani sta bila nasprotnika ločena z mrežo oziroma z vrvico. Vojvoda in njegovih sedem hčera so različico igre BATTLEDORE AND SHUTTLECOCK takoj sprejeli. Po zaslugi angleških oficirjev in vojvode Beaufort je postal badminton zelo hitro popularen. Sprva so ga igrali le premožnejši sloji, v glavnem kot družabno igro. Športna plat je bila takrat manj pomembna, tem bolj pa takratna moda. Obleka za igro je bila natančno predpisana. Moški so nosili frake in cilindre, ženske pa klobuke različnih barv, ogrinjala in obleke z dolgimi vlečkami.

 

Leta 1877 so Angleži ustanovili prvi badmintonski klub na svetu, imenoval se je »Bath Badminton Club«. Badminton je dobival vedno več privržencev s tekmovalno žilico in nujno so bila potrebna pravila. Tako je badminton dokončno priznan kot nov šport, ki se je še v istem letu razširil na 12 klubov. Prvo britansko prvenstvo »All England Championships (odprto prvenstvo Anglije)« je bilo odigrano leta 1899 v Londonu in je bilo končano v enem dnevu. Kasneje je to vsakoletno preraslo v neuradno svetovno prvenstvo za posameznike in dvojice, ki se ga udeležujejo najboljši igralci z vsega sveta. Še danes je zmaga na tem prvenstvu skoraj tako pomembna kot zmaga na olimpijadi ali svetovnem prvenstvu.

 

Ob koncu preteklega stoletja je bila ustanovljena Irska badmintonska zveza, leta 1902 pa prvi nemški klub Der Bad Homburg Badminton Club. Leta 1903 je prišlo do mednarodnega dvoboja med Anglijo in Irsko. Badmintonska zveza Škotske je bila ustanovljena leta 1907, sledili pa so ji Wales in druge evropske države.

 

5.junija 1934 so Badmintonske zveze Anglije, Danske, Francije, Irske, Kanade, Nizozemske, Nove Zelandije, Škotske in Walesa ustanovile Mednarodno badmintonsko zvezo

 

( International Badminton Federation /IBF/ ). Njen prvi predsednik je postal Sir George Thomas Bart. Danes je v IBF vključenih čez 160 držav članic iz petih kontinentalnih zvez: Evropska badmintonska zveza (the European Badminton Union), Afriška badmintonska zveza ( the Africa Badminton Federation), Azijska badmintonska zveza (Asian Badminton Confederation), Oceanska badmintonska zveza (the Oceania Badminton Confederation) in Panameriška badmintonska zveza (the Panamerican Badminton Confederation).

 

V sezoni 1948/49 je bilo prvič izvedeno moško ekipno svetovno prvenstvo Thomas Cup ( Thomas pokal), pokal je daroval Sir George Thomas Bart. V sezoni 1956/57 pa je bilo prvič izvedeno žensko ekipno svetovno prvenstvo, Uber Cup ( Uberinin pokal), pokal je darovala gospa Uber.

 

V Frankfurtu, 24.septembra 1967, so Badmintonske zveze Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Anglije, Finske, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Norveške, Švedske in Švice ustanovili Evropsko badmintonsko zvezo. Danes je v EBU vključenih 47 držav članic.

 

Leta 1972 se je badminton pojavil tudi kot demonstracijski šport na olimpijskih igrah v Muenchnu. Od olimpijskih iger v Barceloni leta 1992 pa je badminton tudi olimpijski šport. Po kvaliteti izstopajo Kitajska, Indonezija, Malezija, Japonska in Indija iz Azije, Danska, Anglija, Švedska, Nizozemska iz Evrope, Kanada, ZDA in Mehika iz Amerike, Nigerija in Južnoafriška republika iz Afrike ter Avstralija in Nova Zelandija iz Oceanije.


 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com